V njej domuje ne\u0161teto \u017eivali. Tam vzgajajo svoje mladi\u010de, i\u0161\u010dejo hrano, pre\u017eivljajo zimo ali pa se, kot veverice, podijo med vejami.<\/p>\n\n\n\n
\u017diva meja je hkrati otro\u0161ka soba, shramba hrane, skrivali\u0161\u010de in zimsko zato\u010di\u0161\u010de.<\/p>\n\n\n\n
In vse to na le nekaj kvadratnih metrih.<\/p>\n\n\n\n
Kam so pravzaprav izginili predvrtovi?<\/p>\n\n\n\n
Pred \u0161tevilnimi hi\u0161ami danes stojita dva ali trije avtomobili. Povr\u0161ine so tlakovane, polnilna postaja za elektri\u010dni avtomobil visi na steni hi\u0161e in vse je \u010dudovito prakti\u010dno ter oh, kako moderno.<\/p>\n\n\n\n
Za drevo ali \u017eivo mejo pa ni ve\u010d ne prostora ne denarja.<\/p>\n\n\n\n
Tudi za hi\u0161o pogosto ni ni\u010d druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n
Velika terasa, ko\u0161\u010dek trate, nekaj okrasnih rastlin. Okoli vsega pa lepa, neprosojna ograja iz dvojnih kovinskih palic, po mo\u017enosti zaprta vse do tal.<\/p>\n\n\n\n
In vrt je kon\u010dan.<\/p>\n\n\n\n
\u010ce seveda lahko temu sploh \u0161e re\u010demo vrt.<\/p>\n\n\n\n
Po Wikipediji je vrt omejen kos zemlji\u0161\u010da, na katerem rastline gojimo, negujemo in oblikujemo.<\/p>\n\n\n\n
In rastline zagotovo ne pomenijo umetne trave.<\/p>\n\n\n\n
Seveda je to zelen vrt.<\/p>\n\n\n\n
Vsaj \u010de zeleno razumemo zgolj kot barvo.<\/p>\n\n\n\n
Za divje \u017eivali je sodoben, zelen vrt pogosto tak\u0161en, kot bi bil za nas prazen supermarket. Vse je lepo urejeno, vendar so police prazne.<\/p>\n\n\n\n
Vstopi\u0161 in odide\u0161 praznih rok.<\/p>\n\n\n\n
Zanimiv se mi zdi tudi na\u0161 odnos do \u017eivali.<\/p>\n\n\n\n
Naravo imamo radi, dokler ustreza na\u0161im predstavam.<\/p>\n\n\n\n
Metulj na cvetu je \u010dudovit. Gosenica, ki grizlja na\u0161e rastline, pa \u017ee nekoliko manj.<\/p>\n\n\n\n
Veverica je prikupna. Dokler ne za\u010dne izkopavati na\u0161ih cvetli\u010dnih \u010debulic.<\/p>\n\n\n\n
Je\u017e je dobrodo\u0161el. Dokler na terasi ne pusti svojih iztrebkov.<\/p>\n\n\n\n
In ko se nenadoma skozi naselje sprehodi lisica, se spra\u0161ujemo, kaj sploh po\u010dne sredi na\u0161ega stanovanjskega obmo\u010dja.<\/p>\n\n\n\n
O volkovih in divjih pra\u0161i\u010dih sploh ne bomo za\u010deli. Tam se hitro zasli\u0161ijo pozivi k \u00bbzakonitemu odstrelu\u00ab.<\/p>\n\n\n\n
Morda bi morali vpra\u0161anje obrniti.<\/p>\n\n\n\n
Kje naj te \u017eivali sploh \u0161e \u017eivijo?<\/p>\n\n\n\n
Njihove \u017eivljenjske prostore smo spremenili v stanovanjska naselja, ceste, parkiri\u0161\u010da in industrijske povr\u0161ine.<\/p>\n\n\n\n
In ko se posku\u0161ajo znajti na preostalih zelenih povr\u0161inah, jih v\u010dasih dojemamo kot mote\u010de.<\/p>\n\n\n\n
To protislovje \u0161e posebej jasno opa\u017eam na na\u0161ih pokopali\u0161\u010dih.<\/p>\n\n\n\n
Nekatera mesta si danes \u017ee na\u010drtno prizadevajo, da bi ta obmo\u010dja uredila bolj naravno.<\/p>\n\n\n\n
Travniki lahko rastejo, avtohtone rastline dobivajo svoj prostor, med grobovi pa nastajajo majhna \u017eivljenjska okolja.<\/p>\n\n\n\n
Prav na gosto pozidanih obmo\u010djih so pokopali\u0161\u010da lahko pomembna zato\u010di\u0161\u010da za divje \u017eivali.<\/p>\n\n\n\n
Pravzaprav bi nas to moralo veseliti.<\/p>\n\n\n\n
Namesto tega se o tem razpravlja, kritizira in prito\u017euje, zakaj trave ne kosijo bolj redno in zakaj je vse skupaj videti tako neurejeno.<\/p>\n\n\n\n
O\u010ditno smo se tako navadili nadzorovati naravo, da je skoraj ne prenesemo ve\u010d, kadar ji preprosto dovolimo, da raste.<\/p>\n\n\n\n
\u017de leta govorimo o podnebnih spremembah. O nara\u0161\u010dajo\u010dih temperaturah, vse bolj vro\u010dih poletjih in o tem, kako se na\u0161a mesta vedno bolj pregrevajo.<\/p>\n\n\n\n
Toda ali ni nenavadno, da hkrati uni\u010dujemo vse ve\u010d tistega, kar bi nam lahko pomagalo neposredno pred lastnim pragom?<\/p>\n\n\n\n
Drevo daje senco. Rastline oddajajo vlago v okolico in tako prispevajo k njenemu hlajenju. Nepozidana tla lahko vpijajo de\u017eevnico. Tlakovane in asfaltirane povr\u0161ine pa se segrevajo in zadr\u017eujejo toploto.<\/p>\n\n\n\n
Vse to je \u017ee dolgo znano.<\/p>\n\n\n\n
Kljub temu iz na\u0161ega neposrednega \u017eivljenjskega okolja izginja vse ve\u010d dreves, \u017eivih mej in zelenih povr\u0161in.<\/p>\n\n\n\n
In potem je tu \u0161e nekaj, kar me \u0161e posebej napeljuje k razmi\u0161ljanju.<\/p>\n\n\n\n
Zgro\u017eeno spremljamo dogajanje v Braziliji, kjer zaradi kmetijstva in drugih gospodarskih interesov kr\u010dijo de\u017eevni gozd.<\/p>\n\n\n\n
Govorimo o izgubi biotske raznovrstnosti in posledicah, ki jih ima tak\u0161no uni\u010devanje za podnebje.<\/p>\n\n\n\n
In prav je tako.<\/p>\n\n\n\n
Toda medtem ko se zgra\u017eamo nad kr\u010denjem gozdov v drugih dr\u017eavah, pred na\u0161im lastnim pragom izginja naslednja \u017eiva meja.<\/p>\n\n\n\n
Ker zahteva delo, ker zavzema prostor ali ker je tlakovana povr\u0161ina preprosto bolj prakti\u010dna.<\/p>\n\n\n\n
Seveda razse\u017enosti niso primerljive.<\/p>\n\n\n\n
Toda osnovno vpra\u0161anje, ki se skriva za vsem tem, se mi vseeno zdi zanimivo:<\/p>\n\n\n\n
Zakaj tako jasno prepoznamo uni\u010devanje narave pri drugih, medtem ko se nam zdi, da je pri nas samoumevno in povsem sprejemljivo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Prav na tej to\u010dki opa\u017eam \u0161e eno protislovje.<\/p>\n\n\n\n V Nem\u010diji vsako leto namenijo milijone evrov za donacije za varstvo narave, okolja, podnebja in \u017eivali.<\/p>\n\n\n\n Samo leta 2024 je bilo po podatkih nem\u0161kega sveta za donacije (Deutscher Spendenrat) zbranih pribli\u017eno 565 milijonov evrov!<\/p>\n\n\n\n To je najprej nekaj \u010dudovitega. Ljudje so pripravljeni prispevati denar za za\u0161\u010dito narave in \u017eivalskega sveta.<\/p>\n\n\n\n Toda ko o tem nekoliko globlje razmi\u0161ljam, se mi zdi vse skupaj tudi nekako paradoksalno.<\/p>\n\n\n\n Doniramo denar, da lahko drugi ljudje sadijo drevesa, zasajajo \u017eive meje, ohranjajo \u017eivljenjska okolja in skrbijo za ogro\u017eene \u017eivalske vrste.<\/p>\n\n\n\n Podpiramo organizacije, ki z veliko truda posku\u0161ajo naravi vrniti vsaj del izgubljenega.<\/p>\n\n\n\n Hkrati pa pred lastnim pragom sprejemamo odlo\u010ditve, zaradi katerih so vsa ta prizadevanja sploh potrebna.<\/p>\n\n\n\n Predvrt postane parkiri\u0161\u010de, vrt pa nezahtevna, \u010dim bolj sterilna oaza udobja.<\/p>\n\n\n\n Za na\u0161e lastne potrebe je vse popolno urejeno.<\/p>\n\n\n\n Le za naravo skorajda ni ve\u010d prostora.<\/p>\n\n\n\n In potem doniramo denar, da bi drugi ljudje nekje drugje znova ustvarili tisto, \u010desar sami na svojih zemlji\u0161\u010dih ne \u017eelimo ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n Ali ni to pravzaprav popolnoma absurdno?<\/p>\n\n\n\n Uni\u010devali smo \u017eivljenjska okolja, ker so nam bila v napoto, nato pa pla\u010dujemo drugim, da ustvarjajo nova.<\/p>\n\n\n\n Pripravljeni smo namenjati denar za varstvo narave in \u017eivalskih vrst, nismo pa pripravljeni opustiti lastnega udobja in sami aktivno prispevati k spremembam.<\/p>\n\n\n\n Morda je prav v tem ena na\u0161ih najve\u010djih te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n Dokler nih\u010de ni pripravljen zapustiti svojega obmo\u010dja udobja in na lastnem zemlji\u0161\u010du nekaj spremeniti, se bo izumiranje vrst nadaljevalo.<\/p>\n\n\n\n In neko\u010d bodo \u017eivalske vrste, ki so danes \u0161e samoumeven del na\u0161e doma\u010de narave, izginile.<\/p>\n\n\n\n Kajti samo denar ne bo ustavil izumiranja vrst.<\/p>\n\n\n\n Lahko namenjamo \u0161e toliko milijonov za varstvo narave in \u017eivalskih vrst.<\/p>\n\n\n\n \u010ce hkrati pred lastnim pragom uni\u010dujemo vse ve\u010d \u017eivljenjskih okolij, tudi milijoni evrov ne bodo ni\u010desar spremenili.<\/p>\n\n\n\n Ne gre namre\u010d zgolj za to, da pla\u010damo drugim, da nekaj naredijo.<\/p>\n\n\n\n Varstvo narave in \u017eivalskih vrst pomeni tudi, da sami vstanemo, prevzamemo odgovornost in postanemo zgled drugim.<\/p>\n\n\n\n Kajti \u010de bo vsak \u010dakal, da bo prvi korak naredil nekdo drug, na koncu ne bo nih\u010de spremenil ni\u010desar.<\/p>\n\n\n\n Seveda posamezen vrt ne more ustaviti podnebnih sprememb.<\/p>\n\n\n\n Nih\u010de ne bo prepre\u010dil izumiranja vrst samo zato, ker bo zasadil \u017eivo mejo.<\/p>\n\n\n\n Toda to je za\u010detek!<\/p>\n\n\n\n Veliko govorimo o tem, kak\u0161en svet \u017eelimo zapustiti svojim otrokom in vnukom.<\/p>\n\n\n\n Kmalu bom postala babica in v\u010dasih si predstavljam, kako bom neko\u010d svoji vnukinji morala pripovedovati, da je bilo neko\u010d povsem obi\u010dajno, da so je\u017ei hodili po na\u0161ih vrtovih.<\/p>\n\n\n\n Da so obstajali metulji, divje \u010debele, rovke in da so bile ptice povsod.<\/p>\n\n\n\n Morda me bo vpra\u0161ala, zakaj je vse to izginilo.<\/p>\n\n\n\n Iz vsega srca upam, da ji te zgodbe nikoli ne bom morala pripovedovati.<\/p>\n\n\n\n Toda \u010de bo neko\u010d pri\u0161lo tako dale\u010d, ji bom vsaj lahko rekla:<\/p>\n\n\n\n Nisem samo nemo opazovala. Nisem \u010dakala, da bodo drugi nekaj ukrenili. Borila sem se, posku\u0161ala nekaj spremeniti in naredila vse, kar je bilo v moji mo\u010di.<\/p>\n\n\n\n Morda na koncu ni bilo dovolj.<\/p>\n\n\n\n Toda svoji vnukinji bom lahko pogledala v o\u010di, ne da bi se morala spra\u0161evati, ali bi lahko naredila \u0161e kaj ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n In kako je pri vas?<\/p>\n\n\n\n \u010ce vas bodo va\u0161i otroci ali vnuki neko\u010d vpra\u0161ali, zakaj so je\u017ei izginili, zakaj je metuljev vse manj in zakaj so ptice utihnile \u2013 kaj jim boste odgovorili?<\/p>\n\n\n\n Da je odpovedala politika? Da gospodarstvo uni\u010duje vse ve\u010d \u017eivljenjskih okolij? Da so bile krive podnebne spremembe? Da vam nih\u010de ni povedal, kak\u0161ne posledice ima va\u0161e ravnanje?<\/p>\n\n\n\n Ali pa, da o vsem tem preprosto niste ni\u010desar vedeli?<\/p>\n\n\n\n Ali pa jim boste tudi vi lahko pogledali v o\u010di in rekli:<\/p>\n\n\n\n Tudi sam\/-a sem prispeval\/-a svoj dele\u017e, da do tega ne bi pri\u0161lo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Kajti prav za to gre.<\/p>\n\n\n\n Ne gre za vpra\u0161anje, ali lahko posameznik re\u0161i svet.<\/p>\n\n\n\n Gre za vpra\u0161anje, ali smo bili vsi pripravljeni prispevati svoj del.<\/p>\n\n\n\n Prevedeno od Heike Wieneke<\/p>\n\n\n Foto: UI<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V\u010dasih se resni\u010dno vpra\u0161am, ali se sploh \u0161e zavedamo, kaj pravzaprav po\u010dnemo. Poglejte samo po svojih stanovanjskih naseljih. Ne le po novogradnjah, ampak predvsem tam, kjer se prodajajo, obnavljajo ali posodabljajo starej\u0161e hi\u0161e. Tam stoji hi\u0161a s \u010dudovitim vrtom, ki… Nadaljuj z branjem…<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[24],"tags":[],"class_list":["post-21143","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-sporocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21143","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21143"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21143\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21144,"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21143\/revisions\/21144"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21143"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=21143"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/doncha.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=21143"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/doncha.si\/wp-content\/uploads\/prispevki\/Vrtnozivalskozatocisce-1024x683.png\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n